Pol ure v gozdu ščiti vašo imuniteto za 2 meseca – Prirodan način
Preskoči na vsebino

Pol ure v gozdu ščiti vašo imuniteto za 2 meseca

Fall-Autumn-ColorsLeaf-Covered-PathMagical-Woods_art

Pol ure v globokem gozdu ščiti vašo imunost za dva meseca!

Ko se je vsaj enkrat v življenju sprehodil skozi gozd, je vsakdo užival v lepoti narave. To je razlog, zakaj se nekateri ljudje odločijo živeti v gozdovih ali ob njih in zakaj drugi potujejo na tisoče kilometrov, da bi se sprehodili po gozdovih sekvoj, deževnih gozdovih Kostarike ali Ekvadorja.

Japonski znanstveniki pa so ugotovili, da je tradicija, imenovana Shinri-ioku ali "gozdno kopanje", še vedno močna, razlogi za to pa so biokemične narave.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da bivanje v gozdu izboljša naravno imunost, ki je pomembna za preprečevanje raka in drugih kroničnih bolezni.

Kako se to zgodi?

Ko so znanstveniki testirali ljudi pred in po dvournem sprehodu po gozdu, so ugotovili, da imajo vsi razen ene osebe 50 % ali več T-celic. Imeli so nižji krvni tlak, počutili so se pomirjene, pa tudi jasnost v glavi. Gozdna drevesa in rastline oddajajo v okolje »protimikrobne hlapne organske spojine rastlinskih derivatov, imenovane fitoncidi, za ubijanje gliv in bakterij«. Glivice in bakterije so lahko težava za naš imunski sistem in izkazalo se je, da jih tudi drevesa ne marajo.

Gozdna drevesa so pogosto stara na stotine, če ne na tisoče let. Drevesa in druge rastline imajo izpopolnjeno zaščito, to je spojine, ki lahko ubijajo glive in bakterije. Ko hodite po gozdu, se vaš dih združi s temi komponentami. Učinek traja približno 2 meseca.
Recimo, ko hodimo po gozdu, se kopamo v njegovi naravni imunosti. Potopljeni smo v »fitokemični« imunski sistem gozda.

Profesor King Li z oddelka za higieno in javno zdravje na medicinski šoli Nippon v Tokiu je to zgodbo predstavil ameriški pisateljici znanosti Anyi Lenny Phillips.

Članek vsebuje podrobnejše informacije o učinkih na določene hormone, vključno z učinki noradrenalina in DHEA na stres in adiponektin. Nižja raven adiponektina je namreč povezana s sladkorno boleznijo tipa 2 in debelostjo.

Vsekakor je vsakodnevna izpostavljenost svežemu zraku fiziološka potreba človeka in eden od zakonov zdravja, ki človeku omogoča zdravo in srečno življenje.

Zrak v zaprtih prostorih je lahko do petkrat bolj onesnažen kot zrak na prostem. Življenje s postanim zrakom lahko povzroči zdravstvene težave, od srbečih oči, glavobolov in težav s spanjem do astme in alergij

Veliko časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je pomembno, da je okolje v naših domovih zdravo. Preveč ali premalo vlage v zraku je lahko škodljivo, lahko pa z določenimi ukrepi poskrbimo, da bo vedno na optimalni ravni udobja.

Ljudje smo najbolj zdravi v stavbah, ko je raven relativne vlažnosti med 45 in 55 odstotki. Če je vlažnost zraka pod to vrednostjo, obstaja nevarnost suhe in razdražene kože, draženja oči in nosu ter motenj spanja. Pogoji nizke vlažnosti prav tako spodbujajo viruse, kar povečuje tveganje za bolezni, kot sta prehlad ali pljučnica. Visoka vlažnost, višja od 55 odstotkov, poveča tveganje za rast plesni, ki lahko sprošča spore, ki poslabšajo simptome astme in bolezni dihal. Ocenjuje se, da danes 84 milijonov Evropejcev živi v vlažnih območjih, ki lahko ogrožajo njihovo zdravje.

Glede na možne težave je vlaga vprašanje, ki si zasluži pozornost. Nanjo vplivajo letni časi (pozimi je nižja, poleti višja), pa tudi število ljudi oziroma stopnja aktivnosti v prostoru. Lahko ga enostavno uravnavate, na primer z odpiranjem okna, kar bo zmanjšalo raven CO2 in ohranjajte svež zrak. Vlaga in kondenzacija v notranjih prostorih sta znaka previsoke zračne vlage, in če so stene ali tla posebej mrzla na dotik, lahko povzročita nastanek kondenza ob stiku z vlažnim in toplim zrakom.

Zrak v zaprtih prostorih je onesnažen iz na videz neizmernega števila virov. Gre za vse od prevelike količine CO2 na delce hrane pri kuhanju, dlake hišnih ljubljenčkov, vlago iz kopalnih kadi, prh in pralnih strojev. 65 % vseh Evropejcev vsaj enkrat na teden suši perilo v zaprtih prostorih, pri čemer se sprošča vlaga, povprečna družina pa vsak dan proizvede približno deset litrov tekočine. Testi so pokazali, da so otroške sobe pogosto najbolj onesnaženi prostori v hiši. 45 % vseh otroških sob ima previsoke vrednosti CO2 zaradi nezadostnega prezračevanja. Prezračite več oken.
Vsebina zraka v zaprtih prostorih lahko vključuje pline, delce, biološke odpadke in vodne pare, ki so vsi potencialno nevarni za zdravje. Dom je priporočljivo zračiti tri- do štirikrat na dan po vsaj 10 minut, pri tem pa mora biti več odprtih oken. Poleg tega prezračite spalnico pred spanjem in po jutranjem vstajanju.

Očistite in prezračite preproge
… ali še bolje, znebite se jih. Debele preproge in pohištvo, kot so stari kavči, so zlati rudnik za pršice in bakterije.

Omejite vlago in vlago

Poskusite, da perila ne sušite v zaprtih prostorih. Perilo sprošča vlago, ki lahko privede do zdravju škodljive plesni v gospodinjstvu. Iz istih razlogov je treba zagotoviti ustrezno prezračevanje kopalnice. Če perila ne morete sušiti zunaj, poskusite odpreti okno v bližini mesta, kjer sušite perilo, da odstranite nekaj odvečne vlage.